Rap-Hip Hop

HIP HOP

Hip hop je kulturno gibanje nastalo v letu 1970 med afriškimo-ameriškimi mladostniki, ki prebivajo v južnem Bronxu v New Yorku.

Beatboxing

populariziral Doug E. Fresh, je tehnika vokala tolkal.

Repanje(znano tudi kot emceeing, MCing, spitting (bars) nanaša na "govorjenje ali vzklikanje rim besedil z močno ritmično spremljavo". To je mogoče razdeliti na različne sestavne dele, kot so "vsebina", "tok" (ritem in rima). MCing je oblika izražanja, ki je vdelana v starodavne afriške kulture in ustnega izročila, kot v vsej zgodovini verbalnimi akrobacijami ali jousting bile vključujejo rime pogoste v afro-ameriške skupnosti.

A CAPPELLA

V zadnjem času vedno bolj priljubljeno a cappella petje:

Petje brez spremljave glasbil in ki se v sodobni glasbi pogosto pojavlja v priredbah znanih vokalno-instrumentalnih skladb.

A cappella (italijansko za "na način cerkve" ali "na način, kapele")

 Pentatonix - kvintet, prejeli Grammy za a cappella skupino
 Barbershop music - štiri člani (v tesnem sožitju)
 Collegiate a cappella (univerzitetni zbor)
 Klapa - stil a cappella , nahaja v Dalmaciji, Hrvaška
 Pitch Perfect 1 - 2012 film pogosto osredotočen na a cappella talent
Perfect Harmony - a  cappella glasbena komedija

ROCK

Rock je razširjena glasbena zvrst v popularni glasbi, običajno uporablja vokal, (električne) kitare in močno poudarjen ritem. Rock je nastal v ZDA po drugi svetovni vojni.
ZNAČILNA GLASBILA: 

-kitara 

- bas kitara

- bobni 

- redkeje klaviature

IZPELJANE ZVRSTI: 

- alternativni rock 

- heavy metal

- punk rock

PODZVRSTI:

-art rock, eksperimentalni rock, garažni rock, glam rock, gotski rock, hard rock, krautrock, post, rock, pop rock, protopunk, psihedelični rock

MEŠANE ZVRSTI:

blues rock, country rock, folk rock, indo-rock, jazz rock, progresivni rock, raga rock, rockabilly, roots rock reggae, grunge

Slovenska rock skupina SIDDHARTA

Gregorijanski koral

Gregorijanski koral je srednjeveško liturgično enoglasno petje.

Ta glasba je bila prisotna povsod, kjer je bila živa in prisotna latinska kultura, torej tudi na ozemlju Slovenije. 
Ime je dobila po papežu Gregorju Velikem.

Gregorijanski koral je v osnovi enoglasno melodično petje, uporabljen že v 7. stoletju v Rimu pri slovesnih papeških mašah. To petje so spremljali posebni pevci, imenovani paratonisti, z dolgimi nizkimi ležečimi toni.

Gregorijanski tonovski načini
Tonovski načini se uporabljajo pri petju psalmov. Najpomembnejši je trenutek tišine, ki se zgodi med dvema vrsticama (verzoma psalma). Petje psalmov vedno uvaja kratka glasbena misel, ki se imenuje antifona.

Operno petje

Pri operi pojejo in nastopajo operni pevci, ki se delijo na več tipov glasov.

Sopran pogosto pojejo junakinje oper.

Mezzosopran je srednje visoki ženski glas. V operi ga pojejo starejši ženski liki, kot npr. matere, zapeljive junakinje,... 

Alt je najnižji ženski glas. Liki s takim glasom so predvsem stare ženske ter čarovnice.

Tenor je najvišji moški glas v večini oper. Po navadi je lik s tem glasom heroj oz. oseba v katero je zaljubljena junakinja. 

Bariton je srednji moški glas. Ta glas po navadi pooseblja zločinca. 

Bas je najnižji moški glas. Ta glas v resnih operah pooseblja določeno starost in modrost, pri komični operi pa predstavlja starejšo smešno osebo.

Znani operni pevci/pevke:
Luciano Pavarotti, Maria Callas, Plácido Domingo, Elisabeth Schwarzkopf, Andrea Bocelli...

1. 

Solopetje

 Solopetje je izraz, s katerim v vokalni glasbi imenujemo izvajalski način petja in se uporablja 
 predvsem v šolstvu.



Izobraženi solopevec bo večinoma izvajal dela klasične glasbe, pel v operi ali kot solist.
Šola solopetja obsega vokalno tehniko pravilnega petja (s prepono) in dihanja, pravilne telesne drže, minimalnega naprezanja glasilk, spoznavajne sposobnosti svojega glasu (razpon, barvo) itd. 

Za razliko od instrumentalnega glasbenega izobraževanja, kjer so za začetek študija zaželena že zgodnja otroška leta, se študij solopetja začne šele po dokončani mutaciji glasu.
Tako začenjajo s tem študijem večinoma pevsko nadarjeni glasbeniki z močnim in čistim glasom, ki že imajo vsaj osnovno glasbeno izobrazbo in so tako sposobni brati note.

Pevski zbori

Delitev

Glede na barvo glasu ločimo:

• moški pevski zbor (MoPZ)
• ženski pevski zbor (ŽePZ)
• mešani pevski zbor (MePZ) - sestavljajo ga moški in ženski ali otroški glasovi
• mladinski pevski zbor (MPZ) - sestavljajo ga mladi moški in ženski glasovi
• otroški pevski zbor (OPZ)

Zbore lahko delimo še glede na:

• velikost zasedbe - komorni pevski zbor (KPZ)
• glede na izobrazbo pevcev - akademski pevski zbor (APZ)
• glede na tematiko pevskega repertoarja - npr. partizanski pevski zbor (PPZ)

 Veščine katere zahteva petje v zboru

Za uspešno petje v zboru in izvedbo pesmi potrebujemo sledeče veščine:

• Petje melodije po delih pesmi in vrsti glasu,
• Spremljanje lastnega petja in opažanje napak,
• Spremljanje in kontroliranje jakosti glasu,
• Pevec se mora zliti z zborom in ne sme peti kot solist,
• Pevec potrebuje zmožnost hitrega branja in učenja melodije,
• Pevec potrebuje točno branje in izgovorjavo v jeziku, v katerem poje,
• Pevec mora razumeti smisel teksta- (zborovodja mora razložiti vsebino petega dela),
• Pevec si mora zapomniti melodijo in kar najbolj pozorno spremljati zborovodjo/zborovodkinjo ali dirigenta/dirigentko,
• Pevec potrebuje visok nivo mentalne in slušne pozornosti.
• Pevec mora biti sprejemljiv za navodila drugih, tudi če se sam kot pevec z njimi ne strinja, zaradi usklajenosti zbora.
  

  Pevske vaje zbora

  Amaterski pevski zbori imajo redne vaje enkrat do dvakrat tedensko po dve, včasih tudi tri učne ure tedensko. Dobri pevski zbori z zahtevnim pevskim programom potrebujejo še več učnih ur in dni vaj v tednu. Vaje zbora običajno vsebujejo sledeče:
  
• Dihalne vaje,
• Intonacijske vaje,
• Vaje za lepo petje,
• Priučitev nove pesmi,
• Diskusija o vsebini in besedilu pesmi (če je potrebno)