Operno petje

Pri operi pojejo in nastopajo operni pevci, ki se delijo na več tipov glasov.

Sopran pogosto pojejo junakinje oper.

Mezzosopran je srednje visoki ženski glas. V operi ga pojejo starejši ženski liki, kot npr. matere, zapeljive junakinje,... 

Alt je najnižji ženski glas. Liki s takim glasom so predvsem stare ženske ter čarovnice.

Tenor je najvišji moški glas v večini oper. Po navadi je lik s tem glasom heroj oz. oseba v katero je zaljubljena junakinja. 

Bariton je srednji moški glas. Ta glas po navadi pooseblja zločinca. 

Bas je najnižji moški glas. Ta glas v resnih operah pooseblja določeno starost in modrost, pri komični operi pa predstavlja starejšo smešno osebo.

Znani operni pevci/pevke:
Luciano Pavarotti, Maria Callas, Plácido Domingo, Elisabeth Schwarzkopf, Andrea Bocelli...

1. 

Solopetje

 Solopetje je izraz, s katerim v vokalni glasbi imenujemo izvajalski način petja in se uporablja 
 predvsem v šolstvu.



Izobraženi solopevec bo večinoma izvajal dela klasične glasbe, pel v operi ali kot solist.
Šola solopetja obsega vokalno tehniko pravilnega petja (s prepono) in dihanja, pravilne telesne drže, minimalnega naprezanja glasilk, spoznavajne sposobnosti svojega glasu (razpon, barvo) itd. 

Za razliko od instrumentalnega glasbenega izobraževanja, kjer so za začetek študija zaželena že zgodnja otroška leta, se študij solopetja začne šele po dokončani mutaciji glasu.
Tako začenjajo s tem študijem večinoma pevsko nadarjeni glasbeniki z močnim in čistim glasom, ki že imajo vsaj osnovno glasbeno izobrazbo in so tako sposobni brati note.

Pevski zbori

Delitev

Glede na barvo glasu ločimo:

• moški pevski zbor (MoPZ)
• ženski pevski zbor (ŽePZ)
• mešani pevski zbor (MePZ) - sestavljajo ga moški in ženski ali otroški glasovi
• mladinski pevski zbor (MPZ) - sestavljajo ga mladi moški in ženski glasovi
• otroški pevski zbor (OPZ)

Zbore lahko delimo še glede na:

• velikost zasedbe - komorni pevski zbor (KPZ)
• glede na izobrazbo pevcev - akademski pevski zbor (APZ)
• glede na tematiko pevskega repertoarja - npr. partizanski pevski zbor (PPZ)

 Veščine katere zahteva petje v zboru

Za uspešno petje v zboru in izvedbo pesmi potrebujemo sledeče veščine:

• Petje melodije po delih pesmi in vrsti glasu,
• Spremljanje lastnega petja in opažanje napak,
• Spremljanje in kontroliranje jakosti glasu,
• Pevec se mora zliti z zborom in ne sme peti kot solist,
• Pevec potrebuje zmožnost hitrega branja in učenja melodije,
• Pevec potrebuje točno branje in izgovorjavo v jeziku, v katerem poje,
• Pevec mora razumeti smisel teksta- (zborovodja mora razložiti vsebino petega dela),
• Pevec si mora zapomniti melodijo in kar najbolj pozorno spremljati zborovodjo/zborovodkinjo ali dirigenta/dirigentko,
• Pevec potrebuje visok nivo mentalne in slušne pozornosti.
• Pevec mora biti sprejemljiv za navodila drugih, tudi če se sam kot pevec z njimi ne strinja, zaradi usklajenosti zbora.
  

  Pevske vaje zbora

  Amaterski pevski zbori imajo redne vaje enkrat do dvakrat tedensko po dve, včasih tudi tri učne ure tedensko. Dobri pevski zbori z zahtevnim pevskim programom potrebujejo še več učnih ur in dni vaj v tednu. Vaje zbora običajno vsebujejo sledeče:
  
• Dihalne vaje,
• Intonacijske vaje,
• Vaje za lepo petje,
• Priučitev nove pesmi,
• Diskusija o vsebini in besedilu pesmi (če je potrebno)